Aktualno Energenti energetika Globalno Uncategorized

Kje smo?

V teh časi, ko radi govorimo o tehnološkem napredku, o pomenu varčevanja z energijo in o (postopnem) prenehanju uporabe motorjev na notranje izgorevanje (in izrabi fosilnih goriv nasploh), se nam na trenutke zazdi, da je naš napredek hiter, skoraj skokovit, in da ga omejujejo le korporativni interesi — vse ostalo že imamo, vse ostalo že pravzaprav znamo.

Osredotočamo se torej k temu, da bi prešli na obnovljive vire energije. Kako daleč torej smo in kje pravzaprav smo, če sliko našega neposrednega vesolja malce razširimo — se torej kot slikar malce odmaknemo od slike, da jo vidimo v večjem planu.

Ruski znanstvenik Nikolaj Kardašov je leta 1964 ponudil zanimivo shemo za kategorizacijo stopnje razvoja neke civilizacije. Znana je pod imenom Kardašova lestvica. V njej je na podlagi rabe energije civilizacije razvrstil na 3 stopnje.

Civilizacija 1. tipa (planetarna civilizacija): civilizacija na tej stopnji lahko shrani vso energije, ki z njihove matične zvezde dospe na planet.
Civilizacija 2. tipa (zvezdna civilizacija): lahko uporabi vso energijo, ki jo proizvede njihova matična zvezda.
Civilizacija 3. tipa (galaktična civilizacija): lahko uporablja energijo, ki jo proizvaja njihova matična galaksija.

Kaj torej vidimo? Kljub temu, da gre pri omenjeni lestvici za kategorizacijo morebitnih civilizacij v vesolju, pa nam tovrstna razporeditev – ki naj bi bila, glede na tehnološke potrebe za uspešno medzvezdno življenje, dokaj sprejemljiva — ponudi presunljiv hladen tuš, ko vanjo skušamo umestiti našo lastno civilizacijo. Ugotovimo lahko, da ne sodimo (še) niti v 1. tip civilizacije. Ni nam namreč še uspelo shraniti vse energije, ki z našega Sonca dospe na Zemljo.

Da bi postali “igralci” na vesoljski oz. galaktični ravni, moramo najprej uporabiti naše Sonce, vsaj tisto, kar nam ta zvezda sama ponuja. Šele potem se začne resnična pot k izrabi vesoljske energije. Zdi se, da bi vsaj do stopnje civilizacije 1. tipa, lahko prišli, kako pa bo z nadaljnjimi koraki, pa ne ve nihče. Izraba vse energije, ki jo neka zvezda ponuja, se trenutno zdi utopična, pa čeprav dobro teoretično razložena z uporabo Dysonove sfere.

Pot je torej še dolga, trenutno smo v zmožnostih nekje blizu polovice poti do 1. stopnje, realno pa še niti tam ne. Dobro pa je, da se vsake toliko oddaljimo od lepih naslovov, od te nastajajoče slike, da bi videli širši razgled po naši pravi energetski krajini.

Viri:

 

Foto: www.pixabay.com

Komentarji

comments

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *